Kateheza škofa Urana, ki jo je imel v naši cerkvi v nedeljo, 14. maja 2017 ob srečanju pritrkovalskih skupin ljubljanske regije. To je bilo prvo tovrstno srečanje v naši župniji. Za našo župnijo in naš kraj je bilo to nedeljsko srečanje res velik dogodek.
Že na začetku pri blagoslvu smo slišali, da so zvonovi glasniki ob različnih priložnostih in dvigajo našega duha k molitvi na čast Stvarniku vsega lepega in dobrega. Zvonjenje nas želi predramiti iz zagledanosti v vsakdanje skrbi in križe in potegniti iz naglice, v kateri živimo, da bi se vsaj za nekaj trenutkov zaustavili, prisluhnili ter odgovorili z molitvijo, mislijo na Boga, na sočloveka. V zvonovih je skrita čudežna moč. Le prisluhniti je potrebno, da jo tudi zares začutimo. Kako vdano so ob zvonjenju naši predniki snemali klobuke, se pokrižali, molili... . Posebno zvonovi na osamljenih podružnicah, so naznanjali dogodke, njihova slišnost pa je napovedovala tudi vreme. Danes marsikomu odmira čut za vse tisto, kar je lepo. Zato se ne smemo čuditi, da nekatere, zlasti po mestih, zvonjenje zvonov zelo moti in so njegovi nasprotniki. Ob tem ne smemo pozabiti, da je za vsakogar, ki ima zvonove rad, najlepši zvon tisti zvon, ki poje iz domačega zvonika.
Bistveno pri zvonu je, da ima dober glas. Ob poslužanju kmalu ugotovimo, da se zvonovi med seboj razlikujejo po barvi glasov, saj na glasovno lepoto zvona vpliva več dejavnikov: kvaliteta brona, oblika in debelina sten, razmerje med premerom, postransko višino velikost, zvonovina (litina), način obešanja in zvonjenja, kemblji različnih vrst. Naj ti zvonovi skupaj oznanjajo vsemu kraju, da tukaj živijo dobri ljudje, ki znajo stopiti skupaj in znajo ohraniti sveta izročila svojih dedov ter jih posredovati novim generacijam.
Danes so marsikaj prevzela sredstva obveščanja, še vedno pa bodo zvonovi spremljali pomembne dogodke v človekovem življenju in ga vabili k mloitvi in daritvi, ko se pripravljamo na evharisčno daritev, je prav, da nas posebej trikratno zvonjenje povabi k molitvi angelovega čaščenja, pri katerem pa molimo tudi za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
Ko sem se srečeval z našimi rojaki po svetu, ki so bili rojeni še v Sloveniji, najbolj pogrešajo zvonjenje. Ena od dragocenosti povezana z zvonovi je tudi umetnost potrkavanja (pritrkavanja, klenkanja, talčenja...), s katero se Slovenija lahko predstavi tudi Evropi. Pesem zvonov je zares najlepša glasba, ki jo moramo ohraniti.
Tudi na tem kraju kot Božji klicarji s svojim glasom, z daleč donečim glasom bodo klicali ljudi in vabili k bogoslužju cerkev, peli jim bodo v veselju in žalosti, naznanjali praznike,, sporočali o smrti v soseki, peli ob zadnjem slovesu in v soboto popoldne spomnili, da se začenja nedeljski počitek.