Karel Bezlan, prvi župan Občine Zalog leta 1812
Anja Bukovec, klasična violonistka, rojena 16.6.1978, mama iz Sp. Kašlja, oče iz Zaloga, potomka Krenovih; nastopa kot solistka, osvojila več mednarodnih nagrad
Anton Corel, Podgrad, vaški pevec, zbiratelj zgodovinskih dokumentov domačega kraja, avtor dveh knjig Povest o grofični in ribiču ter S pesmijo in harmoniko
Franc Černe – rojen 1923 – ekonomist in univerzitetni profesor, avtor številnih knjig, ki jih je izdal v 70. letih prejšnjega stoletja in so bile čisto nasprotje socialistični ekonomiji
Anton Drašček – nadučitelj in prvi ravnatelj v Osnovni šoli Zalog, vodil jo je od leta 1910 do 1928
Fran Erjavec – 9. 9. 1834, Ljubljana – 12. 1. 1887, Gorica – naravoslovec in slovenski pisatelj, ki se je po smrti očeta z materjo in bratom preselil v Zalog in po materini smrti je skrb za siroti prevzela materina sestra, Ana Bezlajeva, zato je pisatelj večino otroštva preživel v Sp. Kašlju
Dr. Viktor Grilc, Podgrad, doktor kemijskih znanosti, raziskovalec na Kemijskem inštitut v Ljubljani, izredni profesor na Ljubljanski univerzi, zbiratelj podatkov o zgodovini Podgrada, predsednik Kulturnega društva Podgrad in avtor knjig Zgodovina Podgrada, Podgrad pri Ljubljani in Ostrovrhar – nov slovenski mit
Janez Grum, (1912-2014), profesor, klasični filolog, domobranec, begunec, živel v ZDA
Marija Grum, nuna v Zagrebu
Minka Jerebič – avtorica knjige Rečno pristanišče Zalog in knjige Ob bistrem potoku je mlin, cin cin
zakonca dr. Ana Mayer por. Kansky in Evgen Kansky:Podgrad, kupita grad leta 1916 in nato še kemično tovarno, ki so jo domačini imenovali Oljarica
Janez Klemenčič – namestnik prvega župana v Občini Zalog
Janez Kocjančič: Rojen je bil 2.12.1929 v Zalogu. Mašniško posvečenje je prejel 29.6.1955 v Ljubljani, umrl pa je 20.4.1987 v Ljubljani v bolnici, pokopan je na pokopallišču Ljublana - Polje. Bil je župnik v Hotederšici.
(LETOPIS CERKVE NA SLOVENKEM, STANJE 1. JANUARJA 1991)
Franc Krenos – posestnik in trgovec s parno pekarno v Zalogu
R. Klešnik, M. Kokolj, A. Mahkovec in S. Ukmar-Jenčič – avtorji knjige Rdeči Zalog
M. Klešnik Ilić, J. Stoviček, D. Kolarič in R. Mahkovic ter učenci OŠ Zalog – avtorji knjige 100 let šolstva v Zalogu
Franjo Lubej, Drejče, Gradovlje, rojen 1898 v Dolu pri Ljubljani, umrl 1985 v Mariboru, borec za sverno mejo, komunist, učitelj, politični delavec in publicist, ki je napisal dve knjigi
Stane Matjažič – avtor knjige Naš Zalog
Janko Mejač – (17.3.1915, Zalog - 27.3.2012, Ljubljana) duhovnik in misijonar
Dragojila Milek – (1850 – 1889), Zalog, – učiteljica in pesnica v Kobaridu in »planinska roža« Simona Gregorčiča
Jožef Povše, Podgrad, gospodarstvenik in politik, ki kupi leta 1882 grad nad Podgradom
Ivan Perdan – (1837 – 1899) – gospodarstvenik in narodnoobrambni delavec; v Ljubljani ustanovil trgovino in jo povzdignil v eno največjih trgovin v takratni deželi; bil predsednik trgovske in obrtne zbornice
Helena Pirmat, poročena Stele – (1877 – 1948) – gospodinja, prodajalka, lastnica trgovine v Pristanišču Zalog
Ivan Resman – (1848 – 1905) – načelnik Železniške postaje Zalog, pesnik, publicist, prevajalec in igralec; pisal rodoljubne in ljubezenske pesmi, ki jih je zbral v zbirki Moja deca
Nežka Snoj - rojena Pernat (15.12.1930 Spodnja Gorica pri Pragersko, umrla 5.4.2014 v Ljubljani), živela v Zalogu, Kriva pot 23, profesor in doktor veterine, pomembna raziskovalka na področju čebelarstva in ribištva, univerzitetna predavateljica
Janko Stele – kmet s končano veliko maturo, kupil posestvo v Zalogu, kjer so imeli kasneje veliko kmetijo »pri Plevnik«, žago in mlin; intenzivno se je ukvarjal s sadjarstvom in poleg nadučitelja vodil Sadjarski krožek v Zalogu
Franc Škofič – (1848 – 1892) – pravniški pisec, dramatik in velik družbeni delavec
Lojze Zajc – mehanik in trgovec iz Zg. Kašlja, ki je uvažal kolesa nemških in avstrijskih znamk ter jih prodajal na Kranjskem; okoliškim domačinom je prodajal rabljena in obnovljena kolesa, pa še ta na obročno odplačevanje
Feliks Zajec: rojen je bil 21. maja 1923 v Spodnjem Kašlju, v duhovnika posvečen 13. avgusta 1950 v Ljubljani, umrl pa je 17. julija 1998 v Mengšu. Bil je župnijski upravitelj na Črnučah od 1. januarja 1953 in župnik od 17. februarja 1968 do 15. avgusta 1982, ko je odšel v župnijo Rakek. Po drugi svetovni vojni je bil že kot diakon zaprt od 28. aprila 1949 in izpuščen 13. julija 1950 ter ponovno zaprt od 7. do 22. maja 1958.