leto 1523: se prvič v pisnem dokumentu omenja župnija Kašelj leton1526: Kot ena najstarejših pismenih omemb cerkve sv. Andreja v Kašlju se pogosto navaja tudi inventarni zapisnik župnije sv. Petra iz leta 1526. V resnici je šlo za popis dragocenosti, predvsem cerkvenega posodja in gotovine, ki so jih na ukaz avstrijskega nadvojvode Ferdinanda I. odvzeli cerkvam in samostanom za financiranje obrambe pred Turki. Turki, ki so že od leta 1408 vpadali tudi na slovensko ozemlje, so 29. avgusta 1526 v bitki pri Mohaču porazili ogrsko vojsko, po bitki izropali Budim in si za naslednji cilj zadali osvojitev Dunaja. Avstrijske dežele, ki so jih poleg turške nevarnosti pestili tudi kmečki upori, kuga in lakota, niso zmogle plačevati predpisanih davščin, zato je oblast posegla po tem skrajnem ukrepu. Prizadetih je bilo veliko cerkva, med njimi tudi župnijska cerkev sv. Petra in 24 njenih podružnic. Zgodovinar Anton Koblar v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko leta 1895 o teh dogodkih poroča: »Ostro so prijemali župnike, oziroma ključarje, da niso kaj utajili.« Povzema tudi zapisnike o odvzemu 27. novembra 1526. Iz njih je med drugim razvidno, da so cerkvi sv. Tomaža v Zadobrovi vzeli en bakren kelih, 4 funte pfenigov in 30 krajcarjev, cerkvi sv. Andreja v Kašlju en bakren kelih s pateno in 48 krajcarjev, cerkvi Matere božje v Polju en srebrn kelih in 9 funtov pfenigov, en bakren kelih pa so tam pustili, cerkev sv. Jakoba na Slapah (ki ne stoji več) pa ni imela ničesar. Cerkvenim predstojnikom so v imenu nadvojvode izročali potrdila o prejemu, da bi dobili odškodnino, a se to ni nikoli zgodilo. Odvzete umetnine so prekovali v denar in ga v naslednjih letih porabili, dežela pa si finančno še dolgo ni opomogla. Za cerkveno umetnost na Kranjskem je bil to hud udarec, saj so se z odvzemom za vedno izgubile mnoge gotske umetnine. 26. novembra 1894: med hudim sneženjem iz Dunajskega Novega mesta v Kašelj pripeljejo tri na novo prelite zvonove. Uliti in blagoslovljeni so bili v cesarski livarni livarja Petra Hilzerja v Dunajskem Novem mestu. 14. april 1895: velikonočni potres, ki je Ljubljano razdejal. Tudi cerkvi v Polju in Zg. Kašlju sta bili močno prizadeti 7. maja 1895: iz močno poškodovanega zvonika snamejo vse tri zvonove in so bili shranjeni v leseno lopo pri cerkvi. 1941: nova maša domačina Jožeta Mejača 15. avgust 1950: nova maša g. Feliksa Zajca 3. julij 1955: nova maša Janko Kocjančič Leto 1967: z prihodom g. Janeza Riharja kot kaplana v župnijo Polje se tudi v Kašlju se začnejo redna maševanja. Leto 1971: za župnika je v Polju nastavljen g. Anton Markelj. 28. december 1975: Župnija je bila ustanovljena z Dekretom Nadškofijskega ordinarijata dne, 28. decembra 1975. In sicer se je pravno in teritorjalno odcepila od župnije device Marije v Polju. Farna cerkev je postala cerkev sv. Andreja v Kašlju. Nekdanja kaplanija pa se je spremenila v župnišče kjer so bili uradni prostori novoustanovlje župnije in župnikovo domovanje.Za prvega župnika je bil imenovan g. Franci Frantar, ki je kot kaplan v župniji Device Marije v Polju sodeloval v pripravah za ustanovitev župnije.  Prvič se cerkev  na sedanji lokaciji cerkve sv. Andreja omenja že leta 1520. Upravičeno pa se sklepa, da je bilo na tem mestu že v rimskem času  rečno pristanišče in verjeten kakšen sakralni objekt kar med drugim potrjuje tudu najdena nagrobna plošča iz rimskega obdobja in ki je vzidana v severni del cerkvene fasade. Leto 1975: obnova župnišča in zunanjosti cerkve, v avgustu je bilo delo končano Leto 1979: prva sv. Birma v novi župniji Leto 1986: prvi sv. Misijon 29. januar 1988: vlom v cerkev v Kašlju leto 1990: elektifikacija zvonov                    škofijska komisija ugotovi, da bi bila najprimernejša lokacija za novi pastoralni center v Zalogu ob Cerutovi cesti. Župnik Franc Frantra                          vloži na Občino prošnjo za lokacijsko dovoljenje. Leto 1997: se prenovi notranjost cerkve 23. junija 1994: ponoči požagajo križ pri kašeljskem mostu 11. avgust 1994: hoteli so križ zažgati vendar zaradi slabega vremena niso uspeli. Bil pa je poškodovan in potreben obnove. V tretjem poiskusu snamejo razpelo in ga vržejo v vodo?. Ob tem napadu je znani livar g. Kamšek župniji podaril umetniško vlit Kristusov, ki pa sedaj krasi farno cerkev v Zalogu V naslednjem "napadu" z palico ali metanjem kamenja ponovno poškodujejo Kristusovo telo. Novega, ki je še danes na svojem mestu podari g. Blaž Franc. 14. julij 1996: Nadškof Alojzij Šuštar blagoslovi zemljišče na katerem bo stala nova cerkev. april 1999: podpis pogodbe o gradnji novega pastoralnega centra v Zalogu. Podpisala sta nadškof dr. Franc Rode in direktor SCT g. Ivan Zidar Leta 1999 spomladi zapojejo gradbeni stroji in začenja se gradnja nove cerkve in pastoralnega centra v Zalogu 28. november 1999: Nadškof g. Franc Rode blagoslovi temeljni kamen nove cerkve. Prisotni še: žušnik iz Polja g. Anton Markelj, domači župnik g. Franc Frantar in g. Jože Mejač. Leta 2000 spomladi so v nedograjeni cerkvi že velikonočna bogoslužna opravila. Leta 2000 je bil imenovan za župnika g. Anton Perčič 14.11.2004, škof Andrej Glavan blagodlovi novo župnišče; http://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/53-47-CerkevDoma-5 Leta 2005 se župnik Anton Perčič vseli v novo župnišče 6. september 2009: na Kašeljsko nedeljo je blagoslov prenovljene kapelice Marije Brezmadežne Kralice miru v Zgornjem Kašlju. Leta 2010 je bil imenovan za župnika g. Andrej Gosek 15. avgust 2012: z dekretom ordinarija, ljubljanskega nadškofa, dr. Antona Stresa pride za duhovnega pomočnika Drago Žumer. Po nekajletnem bivanju v Srbiji in nato v Grosupljem in Logatcu nadaljuje svoje duhovniško delo  v Zalogu Leta 2014 je bila zgrajena in blagoslovljena kapelica Lurške Matere Božje. 14. septembra 2015: na praznik Povišanja sv. Križa smo v župnijskem parku postavili novo mogočno razpelo. Med drugim smo se tudi tako Bogu zahvalili za 40- let naše župnije 2. oktober 2015: Nadškof Stanislav.Zore v župnijskem parku blagoslovi novo razpelo. 26. junija 2016: v farnem zvoniku zapojejo novi zvonovihttps://zupnija-lj-kaselj-zalog.rkc.si/index.php/content/display/520