Zgodovina Kašlja

Seminarsko nalogo o zgodovini Kašlja je izdelala Sara Blažun.

 

1     Uvod

Namen letošnje seminarske naloge je napisati zgodovino svojega domačega kraja. V mojem primeru bo to Kašelj. Ob razmišljanju kaj bi napisala o svojem rojstnem kraju nisem dobila kakšnih solidnih idej. Veliko znanja o preteklosti Kašlja je namreč bolj ali manj pozabljenega, ker je starega prebivalstva bolj malo, ampak veliko je relativno novih priseljencev, ki pa bolj ali manj nič ne vedo o njegovi daljni preteklosti, ali pa ker se jaz preprosto ne poglabljam dovolj. Sčasoma sem sicer prišla do ustreznih virov, vendar sem ugotovila, da večina pomembnih dogodkov se niti ne dogaja v Kašlju, ampak vsaj v njegovi neposredni bližini. Poleg tega sem se dejanskega raziskovanja lotila dokaj pozno, tako da bom bolj podrobno raziskovanje prihranila za kdaj drugič.

 

 

2     Osnovni podatki o Kašlju

 

Začela bom kar z anekdoto o Kašlju, ki pravi da je se je nek Kašljan vračal iz Kitajske, in med naročanjem letalske karte ga je prodajalec vprašal kam potuje. Odgovoril je, da v Kašelj, nakar mu je drugi odvrnil, ali v Zgornjega ali v Spodnjega. V tej anekdoti je nekaj resnice, in sicer da res obstajata dva Kašlja, s tem da je Spodnji bližje Zalogu drugi pa se bolje nagiba k Vevčam. In druga resnica je vsesplošna poznanost Kašlja v bližnji in ljubljanski okolici, ki mu jo je omogočila pridelava in predelava zelja posebnega za to okolico. Temu zelju domačini in včasih še nekateri  pravijo »kašeljsko zelje«, ki so ga Kašljani poleg ljubljanske tržnice izvažali celo v Trst, v 19. stoletju, dokler ni vse skupaj zamrlo. S Kašljem je povezan tudi naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec, saj se je v svoji mladosti pogosto zadrževal tukaj pri svoji materi, ki je živela v nekdanji Sirnikovi hiši pri cerkvi.

Slika 1: Fran Erjavec [online]. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Erjavec

Slika 2: Značilno kašeljsko zelje [online].  Dostopno na: http://www.gremonapot.si/Kolesarstvo/podrobnosti-trase.aspx?routeID=38

 

Eno glavnih vprašanj bi bilo gotovo od kod ime Kašelj. Po enem viru, naj bi bil poimenovan po bavarskem kraju Castell, od koder naj bi prišlo tudi zelje, vendar zato ni nobenih trdnih dokazov. Prvič je omenjen kot dve ločeni vasi leta 1360, kot Niderchaeschel in Oberchaechel, nato leta 1421 kot Geshel, 1436 je omenjen zgornji Kašelj kot Ober Kassel in leta 1496 kot Kashell. Zadnje poimenovanje se je v lahko spremenjeni obliki pojavilo tudi v katastrih od terezijanskega dalje. Druga možnost je ena izmišljena legenda o zmaju, ki je živel pod hribom in stalno kašljal.

Na mojo srečo v Sloveniji ni kraja, ki bi imel enako, ali podobno ime kot ga ima Kašelj, kar po eni strani predstavlja veliko prednost, saj je verjetnost zamenjave toliko bolj manjša, vendar po drugi strani je kraj zaradi svoje majhnosti še zmerom dovolj neznan, da so potrebni karseda podrobi opisi točne lege mojega rojstnega kraja. Najzanesljivejši opis lege Kašlja podaja krajevni leksikon iz leta 1971, iz katerega je razvidno, da kraj sestavljata Spodnji in Zgornji Kašelj. Oba se nahajata na terasi levega brega Ljubljanice, medtem ko se na desnem že vzpenja tako imenovani Kašeljski grič, tik pod njim pa poteka Mrzla dolina, ki je svoje ime dobila po tem, da se tam zaradi ustreznih pogojem sneg zadržuje dalj časa.

 

3     Začetki Kašlja

 

Začetki Kašlja segajo že v čas, ko je bilo slovensko ozemlje pod oblastjo rimskega imperija, kar dokazujejo nekatere arheološke najdbe odkrite okoli temeljev farne cerkve svetega Andreja. Na njenem območju naj bi se nahajala podeželska vila, po nekaterih drugih virih celo nekropola, kar se lahko sklepa po vzidanem nagrobniku ter po nekaterih ostankih znotraj cerkvenega obzidja. Vredno se je dotakniti tudi ostankov in napisov blizu sotočje Save in Ljubljanice, saj je v neposredni bližini Zaloga na Gradišču stala rimska utrdba, ki je najverjetneje služila kot nadzorna točka savske plovne poti. Po opisu iz knjige Naših 1000 let, ki je nastala v okviru praznovanja obletnice Podgrada, je bila utrdba grajena v obliki nepravilnega pravokotnika velikosti 140x60m, imela je stražne stolpe in urejen prednji vhod in izhod. Pod obzidjem so bili privezani čolni za prečkanje rek, sama utrdba pa se je imenovala po reki Savi ( Savo Fluvio ). Dobro plovne reke so Rimljanom in v zgodnjem srednjem veku omogočale hitrejšo in cenejšo trgovanje med posamezni kraji. Tako je tudi sorazmeroma dobra plovnost reke Ljubljanice imela velik vpliv na razvoj tako Zaloga kot Kašlja.

Kaj se je dogajalo v času propada rimskega cesarstva in priseljevanja Slovanov v teh krajih se zaradi pomanjkanja ustreznih virov ne ve. Toda kljub temu lahko sklepamo, da je odgovornost za pokristjanjevanje priseljenega ljudstva prevzel oglejski patriarhat, ki je sem pošiljal svoje misijonarje; in da se je novo ljudstvo naselilo tudi po vzhodnem delu ljubljanske kotline, predvsem so jih bolj mikala pred poplavami varna območja, kot so terase reke Ljubljanice, in mesta, ki so jih obdelali in izkrčili že Rimljani. Zaselki, ki so kasneje postali vasi, nastajali spotoma in v veliki meri neurejeno, šele ob prihodu nemške zemljiške gospode in njihovo kasnejšo kolonizacijo so se pojavile bolj urejene oblike vasi.

Slika 3: Rimski nagrobnik vzidan v steno cerkve. Avtor: Sara Blažun

Slika 4: Klesan kamen najden blizu cerkve. Verjetno iz istega obdobja kot nagrobnik. Avtor: Sara Blažun

 

 

4     Kašelj v srednjem veku

V zgodnjem srednjem veku je na severni strani Kašeljskega hriba zrasel grad imenovan Osterberg, po katerem se je imenovala tudi rodbina, ki si ga je na začetku lastila, v bližnji okolici pa je znan predvsem pod imenoma Stari grad ali poslovenjeni Ostri Vrh. Poleg funkcij kolonizacije bližnjega območja in nadzora prvotnega prebivalstva je grad zaradi svoje lege služil tudi nadzoru in varovanju prometnih poti, ki so potekale po kopnem in po vodi. Prvi vir, ki se podrobneje posveča gradu Osterberg, je v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, saj on povezuje ustanovitev gradu z rodbino Scharffenbergov, ki naj bi ta grad zgradili okoli leta 1015, kar je dodatno potrdil ljubljanski rodoslovec in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben v svojem delu Rodovnik Gallenberških. Vendar kot naprej navaja avtor knjige Naših 1000 let, je po daljšem študiju teorija zaradi pomanjkljivosti ovržena. Tako je dejanski nastanek Osterberga uvrščen v leto 1120, potem ko je nadzor in oblast nad kranjsko prevzela rodbina Spanheimov. Ti so posest v Ljubljanski kotlini upravljali s pomočjo niza utrdb, med katerimi je bil tudi prej imenovani grad. Osterberg je imel skozi stoletja različne lastnike, eden izmed njih je bila tudi stranska  veja plemičev Gallenbergov.

Za to obdobje vemo, da so bili kraji okoli Kašlja – takrat vasi Kašelj, Zalog in Podgrad še niso bile znane, oziroma so bili to zgolj posamezni zaselki – med leti 1058 in 1062 omenjeni v zvezi z razdelitvijo kronske posesti. Dejanska vas je nastala verjetno v 12. ali 13. stoletju, prvo poimenovanje pa sega v leto 1336, ko je Kašelj omenjen v okviru prodaje neke hube.  Kot dve povsem ločeni vasi sta dobrih trideset let pozneje leta 1360 omenjena Niderchaeschel in Oberchaeschel. Sočasno s prvimi omembami Kašlja, se v pisanih besedilih pojavijo zapisi o tamkajšnjih kosezih. Tukaj so obstali v večji meri vse do 15. stoletja, ko je eden izmed njih omenjen v urbarju iz leta 1496. Poslednjič je bila koseška posest v Kašlju omenjena v letih 1516 in 1527 kot last tamkajšnjega koseza Jakoba Logarja, iz česar lahko sklepamo, da od takrat naprej ni bilo več kosezov v vasi. Kašeljske koseze prištevajo med podmolniške koseze, za katere velja, da jih je bilo po številu največ in so bili ravno tako med zadnjimi, ki so se potlačanili.